About me.

Moja fotografija
I wanna witness the miracle.

9. december 2011

Kitajska - resnica o politiki enega otroka & njenih današnjih posledicah.

Kaj sploh pomeni 'politika enega otroka'?
Verjetno ste že slišali za to politiko. Uvedli so jo leta 1979, zaradi prevelike količine prebivalcev. Pomeni, da so lahko imeli samo enega otroka v družini. Vse ostale spremembe in posledice bom omenila v nadaljevanju.
Za predstavo si lahko ogledate žalosten posnetek: China's one child policy.

vir: http://images.huffingtonpost.com/2010-04-05-ChineseChildren.jpg

Kaj so počeli in počnejo?
Komaj rojene deklice so prebivalci starodavne Kitajske pogosto pustili umreti v žlebovih hiš, moderna Kitajska se proti njim bori z najsodobnejšo tehnologijo. Več deset milijonov splavov, pomeni, da bo na Kitajskem leta 2020 - 30 milijonov več moških kot žensk. Kar je totalna katastrofa.

Zaradi politike je okoli 400 milijonov manj rojstev.
Omenjena politika je prinesla številne slabe strani, saj je v kitajski družbi tradicionalno več vreden deček kot deklica, kar je ob rojstvih deklic pripeljalo do detomorov in nezakonito rojenih drugih otrok. V primeru nezakonito rojenega otroka starše čakajo visoke denarne kazni, odvzeta jim je pravica do dodatkov, otrokom pa ni dovoljeno brezplačno šolanje. Smiselno? Ne ravno. Očitno niso pomislili, da bodo z dajanjem prednostji moškim, z leti prevladali moški..

Neumna prepričanja?
S časom je do izraza prišlo starodavno načelo dajanja prednosti življenja moškim (kar je čisto kršenje človekovih pravic), posledično pa je bilo več deset milijonov deklic obsojenih na smrt. Kitajci so sicer tudi izjemno pragmatični, dečki naj bi po njihovem prepričanju ostali doma in skrbeli za ostarele starše, medtem ko deklice po njihovem prepričanju le odnesejo denar od hiše in se preselijo k tuji družini.

STRAH, strašanske posledice stroge politike;
Danes se na Kitajskem soočajo z novim strahom - moških je iz dneva v dan več, njihovih potencialnih partnerk pa čedalje manj. Kot sem že omenila bo po napovedih sodeč čez deset let na Kitajskem 30 milijonov več moških, primernih za možitev, kot žensk. Kaj takega se ni zgodilo še nikdar v zgodovini civilizacije. Prevlada moškega spola je že sedaj opazna v šolah, saj je v razredih kar štirikrat več fantkov kot deklic. Res je sicer, da deklice na Kitajskem pogosto ne obiskujejo šol, saj se njihovim staršem to ne zdi potrebno, pa vseeno je prevlada moških ogromna.
Prispevek o kitajskih moških, ki se verjetno nikoli ne bodo mogli poročit: China's one-child policy creates massive gender imbalance

Noseča ženska: 'Zakaj želim dečka?'
Eno je, če si starša med nosečnostjo želita, da bi se jima rodil bodisi fantek ali punčka, povsem drugo pa, če dejansko naredita vse, da bi se jima ta želja uresničila. Kar želim povedat je sledeče..
Za željo po dečku obstajata dva ključna vzroka:
1.) Ker moški umrejo prej kot ženske. (Ta je res kruta.)
2.) Kitajci tradicionalno dajejo prednost sinovom zaradi njihove zmožnosti, da finančno pomagajo svojim staršem, ohranjajo družinsko ime in razvijajo kult čaščenja prednikov. To še posebej velja za podeželska območja, kjer pomenijo sinovi nujno potrebno delovno silo. Spričo te kulturne preference so se mnoge ženske v času politike enega otroka odločale za splav, ki je na Kitajskem dovoljen, če so odkrile, da pod srcem nosijo deklico.

vir: http://www.blogcdn.com/www.gadling.com/media/2008/03/chinese-kids-res.jpg
Javni uslužbenci odvzemali otroke staršem, za denar.
Zgodba temelji na pripovedi očeta Yanga Libinga, ki je moral svojega otroka dati v varstvo, zaradi dela v drugem koncu države. Javni uslužbenci so nato njegovo hči odvzeli družini, ki je zanjo začasno skrbela, češ da gre za nezakonitega drugega otroka. Yang je po sedmih letih napora znova našel sled za svojim otrokom, ki ga je pripeljala v Združene države Amerike. Ne poskušajmo razmišljati, kako se je deklica tam znašla in kaj vse je tam morala početi.

Na urad po posebna dovoljenja za otroka?
Oblasti so popustile pod pritiski in zahtevami staršev ter staršem, ki so izgubili edinega otroka in so še v rodni dobi, dovolile, da v krajevnih uradih zaprosijo za izdajo dovoljenja za drugega otroka. Staršem, ki še nimajo svojega otroka in bodo posvojili siroto, bo dovoljeno, da imajo še svojega otroka. Tistim staršem, ki so stari prek 50 let in so izgubili edinega otroka, bodo oblasti plačale letno družinsko nadomestilo v vrednosti 86 dolarjev.

In do česa so prišli z letom 2010?
Kitajske lokalne oblasti zlasti v Šanghaju zaradi hitrega staranja prebivalstva zdaj prepričujejo starše, naj imajo dva otroka.

Politika enega otroka ni več koristna;
V skoraj treh desetletjih politike enega otroka je število živorojenih otrok padlo iz 22,5 milijona na leto v začetku 80. let prejšnjega stoletja na 16 ali 17 milijonov v prvi polovici tega desetletja. In ob dejstvu, da je zaradi daljše življenjske dobe naraslo število starejših oseb, je nizka rodnost v istem časovnem intervalu povečala delež starejših od 65 let v celotnem prebivalstvu.

Sedaj namreč menijo: Več bo starejših, manj bo denarja v proračunu. (Moram priznat, da so to res hitro ugotovili!)
Zmanjšanje števila ljudi v starosti, primernih za delo, bo prav tako osiromašilo ponudbo delovne sile, spodbudilo zvišanje plač in spodkopalo gospodarsko konkurenčnost države. Dolgoročno bi lahko ob sedanjem demografskem trendu prišlo do velikega pomanjkanja delovne sile na Kitajskem, ki bi se zato morala odpovedati proizvodnji nekaterih cenenih izdelkov in določenim delovno intenzivnim panogam. To pa bi se odrazilo v zmanjšanju izvoza in manjši gospodarski rasti. Da bi se izognila tej usodi, Kitajska opušča politiko enega otroka.


Vse skupaj je samo še en dokaz, da se v naravo ne sme posegat. :)