Zehanje - 10 teorij.

Obstaja vrsta teorij o zehanju. Skrivnostnem načinu sporazumevanja, sproščanja, zaščite, morda bolezni? Še vedno tudi ne vemo zakaj je nalezljivo.

vir: http://parklanemattresses.files.wordpress.com/2012/03/why-is-yawning-contagious01.jpg

1. teorija: Zehanje v splošnem.
Zehanje je refleks, ki ga sestavljata posamezen globok vdih (z odprtimi usti) in raztezanje mišic čeljustnega sklepa in trebuha. Pojavlja se pri ljudeh in tudi pri živalih. Vključuje sodelovanje nezavednega dela možganov in telesa, čeprav ostaja mehanizem sodelovanja nejasen. Pred leti so bili znanstveniki še prepričani, da zehanje služi le povečanju dotoka kisika v pljuča, danes pa je znano, da pljuča sploh ne zaznavajo nujne koncentracije kisika.

2. teorija: Zehanje nas ohranja budne.
Dokazano z zehanjem pospešimo pretok krvi in posledično - delovanje možganov. S tem dejansko hladimo možgane in jim omogočamo večjo koncentracijo. Zehanje povzroča dihanje skozi usta, skozi nos pa ta fora z možgani ne deluje. Krvne žile v nosni votlini namreč pošiljajo hladno kri v možgane, kar pa zmanjšuje potrebo po zehanju. Precej logično, poglejmo naprej…

3. teorija: Zehanje širi naša pljuča.
Zehanje dokazano širi pljuča in ostalo okoliško tkivo in tako ščiti občutljivo tkivo pred poškodbami kot npr. predrtjem. Ta teorija bi lahko pojasnila, zakaj zehamo ko je naše dihanje plitko in upočasnjeno (ko smo utrujeni, ko nam je dolgčas in ko smo ravno vstali iz postelje).

4. teorija: Zehanje potrebujemo že pred rojstvom.
Zehanje izvršuje substanco po imenu surfacant. (To je tekočina, ki oblaga majhne zračne žepke v pljučih in pomaga, da ostanejo odprti.) Ta substanca je zelo kritična substanca, ki novorojenčku omogoča preživetje ob rojstvu. Ta teorija pojasnjuje, zakaj zarodek v fazi fetalnega razvoja zeha. Na ta način svoja pljuča pripravi na funkcionalno delovanje ob rojstvu.

5. teorija: Zehanje širi mišice in sklepe.
Poleg tega, pa še povečuje obseg srca. S tem telo pripravlja na večjo stopnjo previdnosti, še posebno po sproščanju. Ta teorija je pa dokaz zakaj športniki in glasbeniki pred nastopom pogosto zehajo.

6. teorija: Stimuliranje določenega dela možganov povzroča zehanje.
Raziskovalci so mnenja, da stimulacija določenega dela možganov pri ljudeh (in živalih), lahko povzroči zehanje. Določene substance in prenašalci informacij v možganih lahko odigrajo različne vloge pri zehanju.

7. teorija: Zehanje povezujejo z boleznimi.
Tako je, zehanje je lahko simptom mnogih bolezni. Zanimivo, ne? Tako je intenzivno zehanje zelo očitno pokazano pri ljudeh z multiplo sklerozo; amiotrofično lateralno sklerozo, prav tako pri ljudeh z možganskimi poškodbami. Pojavlja se tudi kot stranski učinek radioaktivnega sevanja. Beležijo ga pri ljudeh, ki so bili podvrženi terapiji proti Parkinsonovi bolezni. Zelo redko, ampak možno; zehanje najavlja tudi začetek migrene. Še vedno pa ne obstaja znanstvena razlaga, zakaj je zehanje značilno za določene bolezni.

8. teorija: Zehamo zaradi sočutja.
Ko ljudje gledajo posnetek zehanja, reagirajo nanj z zehanjem. To pa nima vpliva na otroke do petega leta. Otroci mlajši od petih let ne reagirajo na zehanje drugih. Zakaj? Študija je ugotovila, da je posnemanje zehanja posledica sočutja, za katero pa je potreben bolj razvit intelekt, ki ga otroci še nimajo. Vse skupaj verjetno izhaja iz pradadadadadavnine. Kako?

9. teorija: Začetek zehanja v pradavnini.
Imamo čudovite znanstvenike, ki so prišli do čudovitih ugotovitev. Namreč; nekateri od njih zagovarjajo teorijo, da je zehanje del pradavninskega rituala, ko so lovci baje zehali v skupini, da bi s tem drug drugega opozarjali, da ne smejo biti zaspani, ker morajo ostati budni in pozorni na dogajanje okoli sebe. Logično? Recimo. Po drugih teorijah pa gre pri zehanju za čredni nagon, za nekakšno nezavedno komuniciranje znotraj iste vrste - primerjali so ga recimo z istočasnim vzletom ptic v jati. Spet tretja teorija trdi, da so si praljudje z zehanjem usklajevali urnike - ko je nekdo zazehal, je ostalim v plemenu sporočil, da je zaspan, ti pa so mu s svojim zehanjem sporočili, da odobravajo njegovo željo po tem, da bi šel spat. Haha, ugotovitve pa take. Ampak ja, saj so recimo da logične. ;)

10. teorija: Je zehanje dejansko nalezljivo?
Ja, splošno znano je, da je zehanje nalezljivo. Tega nekako ni treba dokazovati z raznimi znanstvenimi raziskavami. Vendar ZAKAJ je nalezljivo? Odgovor na to pa ni ravno mačji kašelj. Raziskovalci so se 'spravili' nad šimpanze in njihovo zehanje, ter prišli do zanimivih sklepanj o nalezljivosti zehanja. Japonski znanstveniki so preučevali šimpanze in ugotovili, da ko (27-letni) šimpanz, vidi druge šimpanze zehati, tudi on zazeha. Trije mladi šimpanzi se niso odzvali na zehanje drugih, niti en šimpanz pa ni zazehal samo ob pogledu na sliko zehajočega šimpanza, kar je precej podobno kot pri ljudeh. Dokazano je zehanje nalezljivo za polovico ljudi in šimpanzev. Zehajo seveda vse živali, ampak nalezljivost so opazili samo še pri šimpanzih. Ostaja ogromna skrivnost.

vir: http://iloveprimates.com/wp-content/uploads/2011/04/yawn_primate-300x199.jpg