About me.

Moja fotografija
I wanna witness the miracle.

13. marec 2013

Imajo nadrealistične umetnine sploh kakšen pomen?


Nadrealizem velja za duhovno in estetsko gibanje v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. Je prikazovanje nadnaravnega, nedoumljivega in izražanje višje stvarnosti v obliki asociacij pod vplivom sicer nezavednih duševnih mehanizmov.

vir: http://1.bp.blogspot.com/-1zm1LAGD4UA/T4bTT7ifDDI/AAAAAAAAAwY/
20UyTq8q4zM/s1600/dalisurreal.jpg
 Nadrealizem poskuša presežt realizem, ki govori o tem kaj se tukaj in zdaj dogaja vsakdanjim ljudem. Nadrealisti skušajo prikazat banalen vsakdanjik ljudi, realno stanje, z najbolj čudnimi, neverjetnimi, čudaškimi besedami, slikami, skratka - umetninami.

Dela vsebujejo elemente presenečenja, nepričakovanih postavitev in humor. Mnogo nadrealističnih umetnikov in literatov gleda na svoje delo kot izražanje filozofskih idej skozi njihove umetnine. Nadrealizem ni poudarjal negacije, ampak pozitivno izražanje.

Lahko iz vseh, v plasti zavitih idej v umetnosti, sploh kaj razberemo?
Nadrealistični umetniki so ustvarjali za zabavo, sproščanje in z veliko mero domišljije. Veliko podob, slik, stvari, besed v nadrealizmu je zato težko razumljivih, saj pri nekaterih še avtorji sami niso imeli v mislih nekega kontkretnega pomena. Šlo se jim je za dobro počutje, humor in komplikacije na umetninah, ki so jih izjemno zabavale.

A vendar, nekateri so svoje pomene razkrili in le-ti so skrajno zanimivi! Osredotočila se bom na slikarstvo. 
 
Max Ernst
(1891-1976) nem. slikar
Je pogosto slikal simbolično privzdignjenost.
Dark forest and bird: Na sliki vidimo bizarna abstraktna drevesa in otroško upodobljenega ptiča. Gozd naj bi predstavljal gozd v bližini Ernstovega doma v otroštvu, ptič - golob pa naj bi bil Ernst sam.
vir: http://uploads0.wikipaintings.org/images/max-ernst/dark-forest-and-bird.jpg
Rene Magritte (1898-1967) belg. slikar
V nasprotju s slikami drugih nadrealistov ni zaznamoval podzavesti; v resničnost drugo ob drugo niza nenavadne stvari ali pa spreminja razmerja med velikostmi, da bi tako pokazal novo, presenetljivo stanje stvari. Njegova dela pogosto prikazujejo vzporednost običajnih predmetov sredi neobičajnega konteksta, kar daje znanim stvarem nove pomene. 
To ni pipa: se zdi nasprotje, a je dejansko gola resnica: slika ni pipa, pač pa  podoba pipe.
vir: http://www.canyons.edu/departments/ART/images/MAGRITTE%20THIS%20IS%20NOT%20A%20PIPE%201928-29.jpg
The listening room:
vir:
http://uploads1.wikipaintings.org/images/rene-magritte/the-listening-room-1952%281%29.jpg
Andre Masson (1896-1987) fr. slikar
Masson je v nenehno spreminjajoči se snovi videl vir novih moči; v gibanju črte ji je skušal vdihniti "govorico". Zanimivo pri njegovem ustvarjanju je, da si je sam postavljal stroge pogoje za delo: npr. po daljšem času brez hrane ali spanja, pod vplivom drog… Verjel je namreč, da bo tako stanje pomagalo njegovim mislim bližje k podzavesti, in bo tako bolje ustvarjal.
Automatic Drawing:

vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/7/7d/Masson_automatic_drawing.jpg

Giorgio de Chirico (1888-1978) ita. slikar
Vznemirljive muze: Na tej sliki je upošteval skrivnostno plat antičnih mitov, ki se mu    je zdela zelo zanimiva. Prostor kjer so muze naj bi bil fantastično prepleten in naj bi   gledalčev pogled usmeril natančno v muzi. Ena stoji, druga pa seje. Oblečeni sta v klasični obleki. V ozadju je z rjasto rdečo naslikal kraj, kjer je živel. Postavljeni sta med različne predmete in predstavljata muzo komedije ter muzo tragedije.
vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/d/df/The_Disquieting_Muses.jpg

Joan Miro (1893-1983) šp. slikar
Miro je poskušal z abstraktnim oblikovnim izražanjem prenesti razvojni proces sanj v slike. Njegove slike upodabljajo vedre pravljične svetove mikrokozmosa, osamljene v sodobnem umetnostnem življenju.
Figures and dog in front of the sun:

vir: http://uploads6.wikipaintings.org/images/joan-miro/figures-and-dog-in-front-of-the-sun.jpg

Yves Tanguy
(1900-1955) am. slikar
Slikal je predvsem imaginarne, abstraktne in velike krajine in bitja. Imel je omejeno paleto barv in je le občasno prikazoval razne podrobnosti s kontrastnimi odtenki barv. Značilno je, da je svoje pokrajine poselil z različnimi oblikami, oglatimi ostrimi drobci stekla, amebami ali kamni.
Escape into life:

vir: http://www.escapeintolife.com/wp-content/uploads/2010/01/tanguy11.jpg

In sedaj pride na vrsto še najbolj znan in veljan za najbolj "odštekanega":
Salvador Dali
(1904-1989) šp. slikar
Rojen je bil leta 1904 v mestu Figueras, Katalonija. Študiral je na akademiji v Madridu in je bil suspendiran zaradi čudaškega obnašanja. Dodatne zamere si je nakopal še s svojo naklonjenostjo do denarja (zaradi tega se ga je prijel vzdevek 'Avida Dollars', anagram pa izhaja iz francoskih besed, ki pomenijo 'hlepeč po dolarjih').

Kot je sam govoril, je slikal slike, ki so mu omogočale, da umre od veselja (tu vidimo humor, pozitivo), da je slikal brez estetskega pomena in da je delal svari, ki so ga navdihovale z globokimi čustvi ter da je slikal pošteno.
V vseh teh informacijah ni čisto nič oprijemljivega, zato je tu par njegovih slik:

Temptations of St. Anthony: Tanke noge naj bi po teorijah pomenile razbremenitev, ustvarjanje fantomske realnosti ali idejo breztežnosti s strukturo ter lebdenje. Obstajajo tudi teorije o tem, da naj bi bile to naslikane podobe sanj.
vir: http://1.bp.blogspot.com/_-IC69sLPW-w/TVMdbJ8LCxI/AAAAAAAAAlU/-quYjCH1XVM/s1600/temptationofstanthony.jpg

The persistence of memory: Veliko je upodabljal topeče se žepne ure, za katere je dejal, da ne gre za naslanjanje na splošno relativnostno teorijo, ampak nadrealistično percepcijo kamamberja (=sir), ki se topi na soncu. Na sliki je tudi on, v obliki speče glave.Te mehke, tekoče žepne ure pa naj bi tudi zanikale domnevo, da je čas fiksen in determiniran, čemur v prid govorijo tudi druge prvine na sliki, kot mravlje in muhe, ki najedajo ure. Ta slika naj bi veljala za sliko, ki je nikoli ne pozabiš.

vir: http://www.dailyartfixx.com/wp-content/uploads/2009/05/the_persistence_of_memory_1931_salvador_dali.jpg
Spider of the evening... Hope!
Sliko je Dali naslikal med vojno. Spet je naslikal sebe, v obliki razlite ženske čez oljko, ki je bila nekoč simbolj življenja. V ozadju dve figuri plešeta ples smrti in v levem spodnjem kotu je simbol ljubezni, ki joka. Slika naj bi veljala tudi za vojno pornografijo, zaradi razlage levega zgornjega kota slike. Podprt top velja za predstavo hiranja in obubožanja, iz njega pa se razlivajo spermiji brez življenja. Edino živo na sliki je konj, ki pa ima že razjedeno glavo, s čimer naj bi Dali želel pokazati, da smrti nihče ne bo ušel.
vir: http://www.artgallery2000.com/gallery/images/spider-of-the-evening-hope.jpg
Gojil je strast do zvezdništva in nekoč neskromno razglasil: "Nadrealizem sem jaz."
Pri svojem delu se je Dalí opiral na izsledke psihoanalize, razvil je t. i. paranoično-kritično metodo slikanja in izrazit naturalistični slikarski pristop prepletal z absurdnimi podobami, ki jim je pravil ročno naslikane fotografije sanj. 

Umrl leta 1989 v Figueresu zaradi odpovedi srca. 


Kaj so nam torej nadrealisti želeli sporočiti?
V bistvu nič posebnega. Šlo je za njihovo sproščanje, uživanje, zabavo in ustvarjanje na podlagi domišljije ter brez smisla. Zato so njihove umetnine tako čarobne in posebne. Sporočilo za nas je le, da jih občudujemo. :)


»Nadrealizem ni pripomoček za novo ali laže izražanje, tudi ni metafizika poezije; je sredstvo za popolno osvoboditev duha in vsega, kar mu je podobno. Nadrealizem ni pesniška oblika. Krik duha je, ki se obrača k sebi in je trdno odločen, da obupano stre stare okove, pa čeprav s pravimi kladivi!«
(VIR: http://sl.wikipedia.org/wiki/Nadrealizem)