Na vonje, ki jih zaznamo zavedno, se čustveno zelo različno odzivamo.
Ampak, če vonje prepoznavamo tudi nezavedno ali sprožajo v nas kakršnekoli vedenjske odzive? Veste kako vonjanje izzove misli, spomine in ravnanje?
 |
| vir: http://www.scientificamerican.com/media/inline/ AA5C2DBD-C2FB-D5D4-4792390C6340FA8E_1.jpg |
VONJANJE POGOJUJEJO MOLEKULE
Vonj nam od vseh čutil najjasneje oživi spomine. Ljudje ga pogosto pojmujemo kot estetsko čutilo, večini živali pa omogoča preživetje. Nanj se zanašajo pri prepoznavanju hrane, plenilcev in pripadnikov iste vrste, poleg tega pa je vonj njihovo najučinkovitejše sredstvo za sporazumevanje z drugimi in za raziskovanje okolice. Odzivanje na vonj, ki ga najverjetneje zaznavamo nezavedno, je prirojeno. Vonj vsakega posameznika je edinstven in genetsko določen. Ljudje prepoznamo do 10.000 vonjev, mnogee živali pa jih poznajo še na tisoče več.
Notranja vonjalna predstava o zunanjem svetu se dešifrira v možganih, kamor se podatki prenesejo iz nosu. Sesalci najprej zaznajo vonj v zgornjem delu nosne votline. Za noht velika sluznica se imenuje vohalni epitel in vsebuje celice dveh tipov: na milijone nevronov je neposredna fizična povezava med zunanjim svetom in možgani. Z ene strani nevrona izraščajo kratki končiči (dendriti), ki so v neposrednem stiku z zrakom, sprejemajo dražljaje in jih prenašajo proti telesu živčne celice. Na drugi strani se nevron končuje z vlaknom, imenovanim akson, ki izstopa v možgane. Vohalni epitel vsebuje tudi celice, ki vse življenje organizma porajajo vohalne nevrone, kar je v nasprotju z večino nevronov, za katere, ko odmrejo, ni nadomestila.
Kadar žival vdihne molekule vonja, se te vežejo na specializirane, receptorske beljakovine, ki štrlijo iz dendritov. To vzbudi električne signale, ki po aksonih potujejo do vohalnega bulbusa v sprednjem delu možganov tik za nosom. Vohalni bulbus je prva relejna postaja za obdelovanje vohalnih podatkov v možganih; nos povezuje z vohalnim korteksom, ki sega do višjih čutnih središč v možganski skorji, območja možganov, ki upravlja z mislimi in ravnanjem. (Precej zakomplicirano...)
Tako lahko tudi drugače dojemamo svet, občutimo različne občutke ob svetlih, mrzlih, toplih in temnih vonjih. (ja, sliši se smešno.)
Primer: LIMONA
Raziskave so pokazale, da vonjanje sveže limone dviguje razpoloženje. Ugotovili so namreč povezavo med depresijo in čutom za voh. Tako torej vonjave citrusov, predvsem limone, neposredno vplivajo na živčne prenašalce (nevrotransmiterje) v možganih.
Ste že poskusili? :)
 | |
| vir: http://www.webanswers.com/post-images/D/D6/ 0567B39D-1BEE-4571-A4FD6752AAE7F836.jpg |
Ste že kdaj pomislili kako morski pes zavoha vašo kri v morju in vas zaradi tega napade? (Srčno upam, da tega še niste doživeli = niste razmišljali o tem.:P) Razkrivam vam skrivnost...
Morski psi zavohajo kri v vodi na razdalijo nekaj km. Za voh pa je znano, da je prvotno deloval v vodi. (če niste verni in razmišljate logično - nek razvoj živih bitij je po vsej verjetnosti potekal - začel se je v vodi.) Če praktično pomislimo še vedno deluje v vodi - ker je sluznica vlažna. Kakšna je bila vloga voha v vodi? Da čim hitreje prepozna najrazličnejše spojine v vodi. Znano pa je tudi, da voda bolje 'dostavi' molekule do nosu. Morski pes je čudoviti čut seveda obdržal in izpopolnil. Pazljivo v morju. ;)
 |
| vir: http://www.motherhoodthetruth.com/wp-content/uploads/2011/09/shark-week.jpg |
NOSEČNICE
Za nosečnice pa je znano, da so ponavadi občutljivejše na določene vonje - nekateri jim celo povzročijo slabost ali bruhanje. Zakaj se to zgodi?
Za vse skupaj bi lahko krivili hormone in njihove spremembe v telesu med nosečnostjo. Vendar glavni vzrok naj bi bil ščititi otroka. Kako? Čisto preprosto. Nosečnicam npr. smrdi hrana, ki vsebuje raznorazne dodake in škodljive snovi; ker ji ta hrana smrdi, je seveda ne bodo jedle in s tem bodo zaščitile otroka.
 |
| vir: http://i.telegraph.co.uk/multimedia/archive/01825/pregnant_1825147c.jpg |
Mati narava je precej zanimiva. :)
